Vikend v naravi – Bohinj | Šolska spletna stran

Aktivnosti z vikenda v naravi boste v fotografiji lahko spremljali na spodnji povezavi: https://drive.google.com/drive/folders/1QqOscXbBB0wVL50UtEAMwclxwVvgG56H?usp=drive_link

Nedelja, 11. 5. 2025

Zadnji dan našega bivanja v Bohinju smo se zbudili v hladno megleno jutro, ki pa ni potrlo navihanih učencev. Odpravili smo se na igrišče in se na hitro razgibali z žogami, nato pa odšli na zajtrk. Tam nas je pozdravila učiteljica Erika, vodja CŠOD Bohinj, in nam razložila potek dneva. Po zajtrku smo tako po njenih navodilih najprej spakirali svoje stvari in pospravili sobe. Nekateri učenci so bili hitri, saj so se pakiranja lotili že zvečer ali pa pred zajtrkom. Spet drugi so potrebovali malo več spodbude. Učiteljici sva vse sobe tudi pregledali, da so za nami ostale res čiste.

Z učenci smo se nato odpravili v učilnico, kjer nam je učiteljica Erika pripravila gradivo za zadnjo delavnico – Orientacija in orientacijski tek. Po uvodnem delu, kjer nam je razložila, kako se orientirati v naravi, smo odšli na malico, nato pa nas je čakalo še zadnje dejanje – orientacijski tek. Vmes se je pokazalo tudi sonce in naznanilo čudovito nadaljevanje dneva. Učence sva razdelili v mešane skupine in vsi so dobili navodila, kako po območju okoli doma iščejo točke in z njih prerišejo kodo. Vsako skupino je učiteljica Erika tudi štopala. Učenci so se sprva obotavljali in razmišljali, kako se lotiti iskanja, a jim je naloga kmalu stekla. Ko pa so videli, da jim gre, se je odvilo pravo tekmovanje, kdo bo najhitrejši. Ko so opravili prvo pot, so dobili še drugo in za najuspešnejše še tretjo pot. Potrebno je bilo pravilno prerisati vse kode in biti tudi najhitrejši, tako da so nekateri kar tekli po gozdu in travniku ter se vračali na start povsem zadihani. Vse skupine so opravile vsaj prvo pot, večina tudi drugo, nekaj najhitrejših pa tudi tretjo pot, ki je bila ocenjena za starostno skupino 14 let. Na koncu je učiteljica Erika seštela čase in naznanila zmagovalce. Ema, Jakob in Jernej so dobili priznanje in manjšo nagrado za najhitreje opravljen orientacijski tek. In ne samo to, učiteljica Erika jim je tudi povedala, da so postali novi rekorderji v hitrosti opravljenega teka. Po zaključeni dejavnosti nas je čakalo še kosilo. Nato pa smo se prijetno utrujeni z avtobusom odpravili domov proti Škocjanu.

Zapisala: Daniela Zupan Dežman

Sobota, 10. 5. 2025

Noč je hitro minila. Zjutraj so nas učiteljice zbudile in skupaj smo odšli na igrišče, kjer smo imeli jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo odšli na zajtrk. Imeli smo veliko izbire. Po zajtrku smo naredili načrt za dan in se odpravili v garderobo ter se opremili z opremo za prvo delavnico – rešilnim jopičem in veslom. Najprej smo odšli do pomola ter skupaj odnesli kanu v vodo. Učiteljica Tina in učitelj Andraž sta nam obrazložila, kako se obnašati na kanuju. S kanuji smo se vozili po Bohinjskem jezeru do Ukanca in nazaj ter izvedeli veliko novih stvari o jezeru. Videli smo tudi slap Savico, Vogel, Pršič in staro ribogojnico, ki več ne deluje. Med vožnjo nazaj smo tudi spremljali trening kajakašev in tudi med sabo tekmovali. Ko smo prišli nazaj, smo pojedli kosilo, ki je bilo zelo okusno. Nato smo imeli malo prostega časa in dobili smo telefone, da se javimo domov. Nekateri smo ostali v sobah ter se tam družili med sabo, drugi pa so odšli na igrišče. Sledila je druga delavnica. Najprej smo peš odšli do Ribčevega Laza, nato pa se preizkusili na veliki plezalni steni. Nekateri pogumni smo priplezali vse do vrha. Stena meri okoli dvajset metrov. Po plezanju smo si privoščili božanski sladoled ob pogledu na jezero. Ko smo pojedli, smo odšli na kratek sprehod ter si ogledali Ribčev Laz, spomenik s štirimi srčnimi možmi in cerkev sv. Janeza Krstnika. Kasneje smo si namočili noge v jezeru in odhiteli na večerjo. Po večerji smo se spoprijateljili z učenci OŠ Mengeš in skupaj odigrali nogomet. Po rekreaciji smo odšli v učilnico in se tam igrali različne igre. Ob devetih smo se odpravili v sobe, se uredili in odšli spat. Bil je naporen dan, vendar vsa ponosni nase, saj sva bili uspešni na plezalni steni in se naučili veliko novih stvari ter se naučili voziti in veslati s kanujem.

Zapisali: Julia Zajšek in Ajda Tršinar

Petek, 9. 5. 2025

Danes smo se varno in srečno pripeljali do CŠOD v Bohinju.

Lepo so nas sprejeli in za nas pripravili kratko predstavitev pravil ter hišnega reda. Nato smo se sprehodili do Bohinjskega jezera in ugotovili, da voda ni prav topla. Ko smo prišli s sprehoda, smo se odpravili v jedilnico, kjer so nas čakali odlični špageti. Po okusnem kosilu smo se razporedili v sobe in si postlali postelje ter imeli kratek odmor za poležavanje ali igranje namiznih iger.

Nato smo se oblekli v topla oblačila in odšli ven, kjer nas je čakal učitelj iz CŠOD. Predstavil nam je koristne informacije za preživetje v naravi. Nato smo se razdelili v skupine in izdelali filtre za vodo ter jih preizkusili. Skozi filtre iz oglja, peska in kamnov smo filtrirali vodo iz Bohinjskega jezera, ter jo nato vsi poskusili. Nekateri pogumneži so rekli, da bi se radi kopali v jezeru, ki pa ima komaj 12 stopinj Celzija. Kmalu smo vsi dobili priložnost izkusiti hladno vodo. Učitelj nam je razložil, kako ravnati, če pademo v hladno vodo. Sledila je simulacija podhladitve. Izziv, ki je bil pred nami, je bil kar hud. Zavihali smo si rokave in hlačnice ter se sezuli, nato pa smo morali dve minuti trpeti v ledeni vodi, tako da smo namakali roke do komolcev in noge do kolen. Tudi najbolj pogumne junake je minilo veselje do kopanja v ledeni vodi.

Ker nas je začelo zebsti, smo dobili novo nalogo, da zakurimo ogenj. Učitelj nam je najprej razložil, da je v naravi brez pripomočkov skoraj nemogoče zakuriti ogenj in tudi tiste metode, ki jih vidimo po televiziji, v resnici ne delujejo. Dal nam je kresilo, sami pa smo si morali nabrati netivo. Nekateri optimisti so mislili, da se bo vžgalo vlažno lubje, drugi, da bodo zagorele vejice, tretji so nabrali suho travo in listje (še to je bilo vlažno zaradi predhodnih padavin). Kresali smo iskre, da se je kar kresalo! Dvema učencema je tudi uspelo zakuriti manjši plamen.

Naslednji izziv nam je skušal prikazati, kako je, če si dolgo časa čisto sam v gozdu. Dobili smo nalogo, da se razkropimo po bližnjem gozdu in smo v samoti in tišini, dokler ne bomo zaslišali piščalke učitelja.

Spoznali smo, da nismo navajeni samote, nekateri so se med sabo klicali in tako motili vse ostale. Učitelj je bil hud, ker se nismo držali navodil. Ugotovili smo tudi, da je v gozdu precej klopov, upamo, da nismo kakšnega odnesli s sabo. Moramo priznati, da nam je večerja kar teknila, čeprav je bila to rižota, saj nas je gibanje na svežem zraku zlakotilo. Ko smo vsi pojedli večerjo, smo se družili na igrišču, kjer smo igrali različne športne igre in se zabavali. Zmračilo se je in odšli smo v skupni prostor, kjer smo igrali družabne igre, namizni tenis, namizni nogomet, nato smo ustvarili ime in znak sobe ter zapisali vtise današnjega dneva. Po napornem dnevu smo si umili zobe, se stuširali in legli v postelje. V resnici smo bili utrujeni, čeprav tega nismo hoteli priznati in smo samo še v sanjah delali načrte, kako bi prelisičili učiteljici, da bi bedeli dlje od dogovorjene ure.

Zapisali: Eva Zorko in Manca Praznik

(Visited 412 times, 1 visits today)